Prinčevi otoki: izlet s trajektom na Büyükado

Prinčevi otoki so skupina otokov v Marmarskem morju, do katerih se iz Istanbula pripelješ z rednim trajektom, in največji med njimi, Büyükada, je klasičen enodnevni izlet iz mesta. Glavna stvar, ki jo moraš vedeti vnaprej: na otokih ni avtomobilskega prometa, zato se ves dan premikaš peš, s kolesom ali z majhnim električnim vozilom, ves urnik pa določa vozni red trajektov. Za nekoga, ki ima v Istanbulu tri ali štiri dni, je to najbolj smiselna izbira, če želi en dan tišine brez mestnega hrupa.

Kateri otok izbrati

Otoki imajo različne značaje in izbira spremeni ves dan. Büyükada je največji, najbolj obiskan in ima največ za videti; Heybeliada je mirnejša, z borovimi gozdovi in prijetnejša za sprehod; Burgazada je majhna in domača; Kınalıada je najbližja mestu in najbolj gola. Prvič se skoraj vsi odpravijo na Büyükado in to je razumna izbira, saj je infrastruktura tam najbolj razvita.

Otok	Značaj	Za koga
Büyükada	Največji, lesene vile, samostan na hribu	Prvi obisk, cel dan
Heybeliada	Gozdnata, mirnejša, manj gneče	Sprehod in kopanje
Burgazada	Majhna, lokalna, malo turistov	Pol dneva, kavarne
Kınalıada	Najbližja, skalnata, brez gozda	Kratek obisk med potjo

Od kod odpluje trajekt

Trajekti vozijo z več pristanišč na obeh straneh mesta — z evropske strani iz območja Kabataşa in Eminönüja, z azijske pa iz Bostancıja in Kadıköya. Če prenočuješ v Kadıköyu ali okolici, je azijska stran znatno hitrejša, kar mnogi obiskovalci ugotovijo prepozno. Poleg mestnih trajektov vozijo tudi hitrejši zasebni katamarani. Voznih redov tu ne navajamo, ker se sezonsko spreminjajo; aktualne objavlja upravljavec linij, iste podatke pa najdeš na tabli ob pomolu.

Vozovnice in İstanbulkart

Za mestne trajekte se plačuje z mestno kartico İstanbulkart, isto, ki jo uporabljaš za tramvaj in metro. Kartico kupiš in polniš na avtomatih ob postajah, vsak prehod skozi vrtljivi križ pa se obračuna posebej, torej tja in nazaj dvakrat. Zneskov tu ne objavljamo, ker se spreminjajo in jih določa mestni prevoznik; vedno jih preveri na uradnem avtomatu ali v uradni aplikaciji, ne pri preprodajalcih ob pomolu.

Otok brez avtomobilov

Avtomobilski promet na otokih ni dovoljen. Nekoč znamenite kočije s konji so v zadnjih letih izginile in nadomestila so jih majhna električna vozila, ki vozijo po krožni poti okoli otoka. Poleg tega si lahko izposodiš kolo ali greš preprosto peš, kar je na Büyükadi povsem izvedljivo, če imaš čas. Vzpon do samostana na hribu je strm in ga večina opravi peš, zato so udobni čevlji pomembnejši od načrta.

Kaj videti na Büyükadi

Glavni prizor otoka so lesene vile iz devetnajstega stoletja, med katerimi se sprehajaš po tihih ulicah brez motornega prometa — nekatere so obnovljene, druge razpadajo, in prav ta kontrast daje otoku značaj. Nad naseljem stoji samostan svetega Jurija na vrhu hriba, do katerega vodi strma pot, z vrha pa se odpre pogled na morje in na sosednje otoke. Notranjost otoka je porasla z borovci in je presenetljivo tiha.

Kdaj iti

Vikendi so čas, ko na otoke prihajajo tudi Istanbulčani, zato so trajekti in ulice takrat najbolj polni; med tednom je izlet povsem drugačna izkušnja. Pozna pomlad in zgodnja jesen sta najboljša kompromisa, poleti je vročina na odprtem pomolu naporna, pozimi pa lahko veter in valovi plovbo tudi odpovejo. Če je napoved slaba, ta izlet prestavi na drug dan potovanja.

Zadnji trajekt je edina prava omejitev

Največje tveganje dneva ni gneča, ampak povratek. Zadnja plovba se med sezonami spreminja in ni enaka za vsa pristanišča, zato jo preveri, preden se odpraviš proti samostanu ali na kosilo na drugi strani otoka. Če jo zamudiš, si ostal na otoku čez noč, možnosti prenočišča pa so omejene in v sezoni pogosto polne.

Hrana in kopanje

Ob pomolu je vrsta restavracij z ribami in sladoledarn, ki so nastale za obiskovalce; nekaj korakov stran je izbira pogosto boljša in mirnejša. Kopanje je mogoče na urejenih plažah, ki jih upravljajo klubi in delujejo sezonsko, ter na skalnatih vstopih. Vzemi kopalke, tudi če kopanja ne načrtuješ — jasni dnevi zunaj sezone se pogosto obrnejo v tvojo korist.

Kaj vzeti s seboj

Voda, klobuk in zaščita pred soncem so obvezni, ker je na pomolu in med vzponom malo sence. Denarnica ni najpomembnejša — telefon je, saj se z njim plačuje prevoz, preverja vozni red in išče pot po ulicah, ki so brez oznak. Zato baterija zdrži manj, kot misliš, in prenosni polnilnik ni razkošje.

Internet in vozni redi na poti

Ves dan je odvisen od podatkov v telefonu: vozni red trajektov, zemljevid otoka in lokacija zadnje plovbe niso stvari, ki bi jih ugibal. Tu velja opozorilo za slovenske potnike — Slovenija je v Evropski uniji, Turčija pa ne, zato tvoja domača kartica v Istanbulu ne deluje po evropskih pravilih gostovanja in domači paket podatkov tam ne velja tako kot v Zagrebu. Kaj ti operater zaračuna zunaj EU, piše v tvoji naročniški pogodbi in ceniku. Turško podatkovno kartico je najlažje aktivirati še doma; obseg naših paketov najdeš na strani s cenami.

Kako izlet vpneš v mestne dni

Za otoke rezerviraj cel dan, ne pol; plovba v vsako smer vzame svoje in dan brez naglice je smisel izleta. Najbolje deluje kot tretji ali četrti dan, ko si glavne znamenitosti že videl — kako si razporediti prve dni, opisuje načrt treh dni v Istanbulu z bosporsko vožnjo, kaj pa iz seznama mirno izpustiš, presejemo v pregledu, česa v Istanbulu ne rabiš. Če te zanima razlika med mestnim trajektom in organizirano vožnjo po Bosporju, jo pojasnjuje primerjava ladij po Bosporju. Za pot z letališča do mesta pa je uporaben vodnik o prihodu v Istanbul.